Otdihali v dvojom v etom prekrasnom meste Almyrida. Kak vsegda kupili „goracuju” putjovku. Leteli Riga-Chania (ne Heraklion). Prizemlilisj na vojennuju bazu NATO. Do gostinici jehali paru casov po skolku razvozili vseh po doroge. Mestecko Almyrida nahoditsa u krasivoi buhti, gde ni razu nebilo bolshih voln, s vidom na poluostrov Chania. Mjagkij pesok, solce, more, a v more osminoshki, ribki, krabiki …krasota.

Gostinica nas prinjala kak dolgozdannih gostei. Zaselili bistro I dali nomer s balkonom nad basseinom I bokovim vidom na more. Vererami mi naslazdalisj zakatom. Na skolko mi mogIi zametits, to v Almyrida stojat tolko 3 otelja I vse tri seti Almyrida, mi zili v srednem. Ostalnoje eto bili malenkije apartamenti. Nomera krasivije, zeleznije kovanije detali na mebeli. More srazu u gostinici. Jeda bila v sosednem otele (sovsem rjadom). Kormili nu ooocenj vkusno – hvala povaram.

Tak kak na Creta bili v pervij raz, hoteli posmotrets okrestnosti. Vzjali v arendu motorolleri, zapaslisj putevoditelem I pokalesili po goram I posjolkam. Za denj projezzali porjadka 200 km. Vpecatlenija nezabivajemije. Tak mi vdolj I poperjok projehali 1/3 ostrava.

Reshili na sledujushij god vernutsa, no polucilosj tak, cto cena na etu gostinicu vozrasla v 2 raza I mi ostanavilisj v drugoi gostinice – v centralnoi casti ostrava. Tak ze vzjali v arendu motorolleri I prijehali v Almyrida s nostalgiceskimi vospominanijami.

Te kto hocet evropeiskova kacestvennova obsluzivanija, horoshuju kuhnju, velikolepnoje more, tishinu I spokoistvije – dobro pozalovats v Almyrida.